Med 24. in 26. oktobrom 2016 je Društvo restavratorjev Slovenije (DRS) skupaj z Narodnim muzejem Slovenije (NMS) organiziralo trodnevno delavnico “Osnove muzejske kopistike”, ki jo je v prostorih Oddelka za konserviranje in restavriranje v Narodnem muzeju Slovenije na Metelkovi 1 v Ljubljani pripravil in vodil konservatorski-restavratorski svetnik magister Miran Pflaum. Kopistika je namreč ena od temeljnih veščin, nujnih za kakovostno konserviranje-restavriranje. Z njo pojasnimo in predstavimo javnosti delno ohranjeno ali močno poškodovano gradivo; s kopijami nadomestimo originale, kadar pogoji razstavljanja ne zadostijo kriterijem, ki jih zahtevamo za originalne predmete; kopije muzejskih predmetov omogočajo čutno izkušnjo, ki jo danes pogosto vključujemo v razstave; v muzejski delavnici narejene kopije omogočajo izdelavo orodij za izdelavo replik za potrebe muzejske trgovine. Ker se večina zaposlenih v konseravtorskih-restavratorskih delavnicah srečuje z dilemami, ki nastopajo ob izdelavi kopij in replik, je bila prva delavnica kopistike kaj hitro zasedena.
Delavnice se je udeležilo dvanajst konservatorjev-restavratorjev iz slovenskih pokrajinskih in nacionalnih muzejev, Arhiva RS, Zavoda za varstvo kulturne dediščine in iz zasebne konservatorsko-restavratorske prakse.
Preberi več
V praktičnem delu delavnice smo se seznanili s sodobnimi tehnikami izdelave kopij. Najprej smo si ogledali vrsto kopij, izdelanih z različnimi postopki, nato pa smo na kopijah predmetov, ki jih je kustos mag. Darko Knez izbral iz bogate zbirke devocionalij Narodnega muzeja Slovenije, uporabili različne silikonske odtisne in zalivne mase, da smo spoznavali njihove prednosti in šibkosti in izdelali kalupe-negative. V tako dobljene kalupe smo vlivali pozitive iz mavca, modificirane zalivne mase Kremenit ali epoksidne smole. Po brušenju odvečnega materiala z odlitkov smo predmete patinirali in se skušali prepričljivo približati izgledu originala. Pri epoksidnih odlitkih smo preizkušali možnosti obarvanja odlitka z nanašanjem pigmentov in bronz v silikonske kalupe, polizdelke iz mavca in Kremenita pa smo patinirali s pigmenti in bronzami v šelaku in bronzami v voščenih pastah.
Miran Pflaum nam je predstavil tudi metodi za povečevanje in pomanjševanje silikonskih kalupov, s katerima lahko po stopnjah povečamo ali pomanjšamo velikost odlitka in opozoril na negotovosti in nujnost testiranja ob uporabi različnih materialov.
Ogledali smo si tudi proces galvanoplastičnega nanašanja bakra na kalup. Kalup so pripravili s tridimenzionalnim tiskanjem / CNC rezkanjem po beleženju oblike predmeta s pomočjo optičnega odčitavanja in računalniško obdelavo pridobljenih podatkov. Originalni predmet, našivek iz tanke zlate pločevine, je bil brez dotika z originalom kopiran s tehnikami 3D skeniranja in tiskanja /CNC rezkanja. Postopki so bili v tem primeru še posebej zapleteni, saj je predmet iz lesketajoče se kovine zaščiten z lepljenimi steklenimi ploščami, ki jih v ta namen niso odstranjevali. Odbleski otežkočajo optično odčitavanje razdalj in odličen 3D odtis je bil lahko izveden šele po računalniški dodelavi pridobljenih podatkov. Zelo kakovostno skeniranje, računalniška obdelava podatkov in 3D tiskanje je delo strokovnjaka Andreja Žužka iz INTRI d.o.o., galvanoplastičen nanos bakra in zlata pa je na tako pridobljeni kalup izvedel Miran Pflaum.
Delavnico je z donacijo dela vzorčnih materialov in posojo opreme za mešanje in brizganje silikonskega kavčuka podprlo tudi podjetje Samson iz Kamnika, za kar se mu na tem mestu najlepše zahvaljujemo. Oprema za brizganje silikonskega kavčuka omogoča natančen in hiter nanos silikonskega kavčuka na vertikalne, tudi večje površine.
mag. Irma Langus Hribar in dr. Gojka Pajagić
