Prirodoslovno gradivo

Preparatorsko delo pri ohranjanju naravoslovnih primerkov je v veliki meri podobno konservatorsko-restavratorskemu delu pri ohranjanju predmetov kulturne dediščine. Pomembno je, da se čim več fizičnih informacij na primerku o njem ohrani za čim daljši čas. Ne le zunanji videz, temveč tudi struktura tkiv in kemična sestava nebioloških primerkov kamnin in fosilov. Biološki, geološki in paleontološki vzorci v naravoslovnih zbirkah so po nastanku zelo različni: živali in rastline ter njihovi deli med biološkimi primerki, kamnine, rude, minerali, kristali med geološkimi ter fosili, živali, rastline in njihova tkiva v jantarju, katranskih jamah in podobno med paleontološkimi primerki in vzorci. Tehnike analiziranja tkiv in materialov močno napredujejo in v prihodnosti se bodo nedvomno pojavljale nove metode. Danes pri analiziranju primerkov uporabljajo elektronsko mikroskopijo, CT in mikro CT, NMR spektroskopijo, analizo DNK in mnoge druge. Zato je zelo pomembno, da preparator sledi razvoju teh tehnik in metod in jih upošteva pri svojem strokovnem delu prepariranja primerka za prihodnost.

 

Preberi več

Prepariranje bioloških primerkov

Ena najpomembnejših nalog pri prepariranju bioloških primerkov je odstranjevanje vode. Voda je življenjsko okolje za množico mikroorganizmov, ki se hranijo z organskimi tkivi, in medij, ki naredi organski material užiten za večje organizme. Ob prisotnosti vode potekajo tudi kemične reakcije, ki povzročajo razpad tkiva. Za odstranjevanje vode poznamo več metod:

– sušenje fizično fiksiranega primerka na zraku

– sušenje botaničnih primerkov pri povišani temperaturi v granulatu zaobljenih zrn kremenčevega peska

– sublimiranje vode z liofilizacijo

– nadomeščanje vode z drugimi mediji, kot so na primer voski in polimerne smole, preko komplementarnih topil, na primer acetona.

Za morfološke analize nekaterih primerkov odstranimo odvečna tkiva, na primer pri prepariranju skeletov vretenčarjev ali genitalnih aparatov žuželk.

 

Konserviranje bioloških primerkov

Pri konserviranju bioloških primerkov poskrbimo za preprečevanje dolgotrajnih destruktivnih vplivov okolja:

– Ultravijolična svetloba povzroča predvsem razpad organskih pigmentov. Vpliv UV svetlobe preprečujemo s shranjevanjem v temnih prostorih ali z UV filtri.

– Organizme, ki se hranijo z organskimi materiali: žuželke, plesni, glive in podobno, preprečujemo z zniževanjem temperature v prostorih, kjer hranimo preparate, pod nivo, ki je primeren za njihov razvoj. Njihov dostop lahko onemogočimo s shranjevanjem v tekočem mediju, na primer v etanolu različnih koncentracij ali drugih tekočih konservansih. Ta metoda ni primerna za vse tipe primerkov, na primer za metulje, ki imajo krila in telo pokrita z drobnimi strukturiranimi luskami, saj bi se jim v tekočem mediju zaradi odboja svetlobe spremenile fizikalne lastnosti in s tem barva. V prostorih, kjer so shranjeni suhi preparati, periodično izvajamo dezinsekcijo. Pri sodobnih tehnikah prepariranja strupov ne uporabljamo več.

– Spreminjanje zračne vlage in temperature povzroča spreminjanje strukture tkiv suhih primerkov. Uravnavamo ju lahko s klimatskimi napravami.

– Kisli hlapi in tekočine lahko raztapljajo in razjedajo tkiva in nekatere strukture, na primer hišice polžev in školjk. Njihov vpliv preprečimo s shranjevanjem v dobro zaprtih škatlah, izdelanih iz brezkislinskih materialov.

– Prah ima različno kemično sestavo in posledično povzroča različno reakcijo na preparate. Dobro zaprte škatle izdelane iz brezkislinskih materialov, preprečijo tudi dostop prahu.

 

Prepariranje geoloških vzorcev

Kamnine najlepše preparira narava. Meteorna voda in voda, ki se v tleh navzame huminskih kislin, sta dobri topili. Kamnine, ki so razkrite na površju ali so izpostavljene pronicajočim vodam, se v dolgih tisočletjih počasi, a vztrajno raztapljajo. Hitreje se raztapljajo karbonatni minerali, počasi pa silikatni. Zaradi selektivnega raztapljanja oziroma selektivne erozije so kamnine lahko naravno preparirane in imajo poudarjene nekatere strukturne ali teksturne značilnosti, kot so na primer pole in gomolji roženca v apnencih na Krasu.

Kamnine, predvsem sedimentne, imajo na površju zaradi preperevanja tanek sloj “patine”. Primerke kamnin za stratigrafske zbirke zato praviloma formatiramo na velikost približno 12 x 7 x 4 cm. S tem se zagotovi enaka velikost vzorcev in odstranitev vrhnjega sloja, ki zakriva dejansko barvo in strukturo kamnine. Primer: apnenci na Krasu so vsi videti sivi. Ko odstranimo zgornji sloj “patine”, razkrijemo njihovo barvo od črne prek temno sive do skoraj bele.

Kamnine v litološki zbirki imajo obliko kvadrov, so razrezane, zbrušene in spolirane. S tem se poudarja ne samo njihov sijaj, ampak tudi strukturne in teksturne značilnosti. Kamnine v litološki zbirki imajo lahko tudi drugačo obliko, na primer kocke, krogle itd.

Minerali so običajno v kristalih. Najdemo jih večinoma blizu površja, vsekakor pa v oksidacijskem območju. Primarni minerali so zato pogosto prekriti s sekundarnimi minerali, med katerimi so najpogostejši železovi oksidi in hidroksidi. Ti zakrivajo videz primarnih kristalov, zato jih s pomočjo kislin odstranimo, na primer z oksalno kislino se odstrani limonit s površja kremenovih kristalov.

Minerali in kristali so pogosto v razpokah, ki so zaglinjene. Glino odstranjujejo s preparacijskimi iglami, ščetkami in podobnim. Za čiščenje mineralov in kristalov se uporablja tudi ultrazvočna kopel, vendar ne za vse minerale. Smaragdi imajo veliko razpok, zato kristali ob nepravilni uporabi ultrazvočne kopeli lahko počijo.

Minerale, kristale in tudi kamnine lahko naoljimo in s te,m poudarimo strukturo ali določeno optično lastnost. Tovrstna praksa je primerna, če z drugimi postopki (brušenje in poliranje) ne moremo opraviti želene preparacije, na primer pri kamninah nepravilnih oblik, smaragdih itd.

Nekaterih vzorcev kamnin in mineralov zaradi njihove prstene narave ne moremo spolirati, lahko pa jih prepojimo s tankim slojem epoksidne smole ali njej podobnih materialov. S tem vzorec zaščitimo pred zunanjimi vplivi ter poudarimo njegove strukturne in teksturne značilnosti. Primer: limonitne konkrecije..

Pri preparaciji geoloških vzorcev je potrebno predvsem preprečevanje destruktivnih vplivov okoliške atmosfere, kot so oksidacija in druge kemične reakcije, ki jih povzročajo zračna vlaga, kisli hlapi in tekočine ter prah različne sestave. Vpliv atmosfere na geološke primerke lahko preprečimo z vakuumsko impregnacijo s polimernimi smolami.

 

Prepariranje paleontoloških vzorcev

V zadnjem času sta za raziskave paleontoloških vzorcev med drugim postali dostopnejši metoda CT in mikro CT, ki sta popolnoma nedestruktivni. Za vpogled v notranjost tako ni več potrebno odstranjevanje kamnine oziroma drugega materiala okrog primerka, v katerega je vključen, in rezanje oziroma brušenje.

 

Matjaž Černila, Miha Jeršek in Matija Križnar; Prirodoslovni muzej Slovenije

November 2019

Povezava do osnovne literature

Podlubnik v jantarju

Prepariranje fosilov

vir: arhiv Prirodoslovnega muzeja Slovenije